Žival ni darilo!

Ko pride čas obdarovanj, pa naj bo to za rojstni dan, božič ali novo leto, smo lahko hitro v dilemi, kaj otroku kupiti za darilo. V takih primerih lahko ob pogledu na majhega zajčka, morskega prašička, pisano papigo, prisrčnega kužka ali muca pomislite, da bi prav ta lahko predstavljal lepo darilo.

Ste prepričani, da gre za pametno odločitev?

Vsaka nova igrača je na začetku zanimiva, potem pa prav tako pristane nekje v kotu, na kupu z ostalimi nezanimivimi igračami. Vsako darilo je sprva zanimivo, vendar kmalu lahko postane dolgočasno in vsakdanje. Otrok je lahko navdušen na živaljo, si jo močno želi, pa vendar to ne pomeni, da je žival primerno darilo. Odločitev za žival naj bo vedno temeljito premišljena in odgovorna in naj nikakor ne bo posledica nepremišljene muhe enodnevnice. Nov hišni ljubljenček predstavlja dodatnega družinskega člana, za katerega bo potrebno skrbeti. S seboj prinese različna odrekanja, pričakovane in nepričakovane stroške, zahtevo po vašem času in odgovornost. Žival ne bo vedno samo prisrčna in igriva, včasih bo verjetno tudi svojeglava, trmasta in temperamentna.

Če želite svojemu otroku omogočiti odraščanje z živaljo, naredite to na pravi način. Vprašajte se, ali ste tudi vi pripravljeni sprejeti odgovornost in posledice, ki jih prinese s seboj odločitev za psa ali mačko? Je vaš otrok že dovolj odgovoren, da bo zanjo skrbel tako, kot je potrebno? Boste vi skrbeli za žival, če vaš otrok na bo? Če imate pomisleke, potem mu raje kupite igračo, ki jo lahko vrže v smeti, odloži na dno omare ali podari naprej. Igrače se lahko na take načine znebimo takoj, ko se je naveličamo.

Z živaljo pa tega ne moremo in ne smemo! Je živo bitje in ne stvar! Ne moremo je postaviti v kot (… privezati na verigo) in jo tam pustiti dneve, tedne, mesece ali celo leta. Tako kot človek ima tudi žival čustva in potrebe. Živali niso igrače, s katerimi bi se ljudje lahko ukvarjali samo takrat, ko imamo čas in voljo za to. Pravi lastniki in ljubitelji živali svoje ljubljence smatrajo za polnopravne družinske člane, ki jim prinašajo zadovoljstvo in veselje. Žal pa se v primerih neodgovornih lastništev zgodbe lahko končajo na zelo žalosten način. Tako kot podarjene igrače končajo v smeteh živali končajo zavržene, ubite, mučene… tiste z veliko sreče pa »samo« v zavetiščih. Zato, ker ste za nekaj trenutkov veselja vašega otroka žrtvovali živo bitje.

Vsem, ki razmišljate o podarjanju živali, naj bo ta članek v opomin, da je žival izredno neprimerno darilo in da je podarjanje živali nehumano dejanje. Tudi v primerih, ko je podarjena žival posledica družinske odločitve, naj si slavljenec žival izbere sam. Prijatelje si namreč vedno izbiramo sami.