OSNOVNA VETERINARSKA OSKRBA ZDRAVE MAČKE ZAJEMA:
Klinični pregled
Priporočljivo je, da se mačko vsaj enkrat letno pelje na klinični pregled k veterinarju. Le ta jo klinično pregleda, pogleda zobe, posluša srce in pljuča, pretipa trebuh in ob morebitnih odstopanjih naredi dodatne preiskave. Pri starejših mačkah se priporoča tudi letne preglede krvi, s katerimi ugotovimo morebitna odstopanja v krvni sliki, tako lahko hitro ugotovimo različne bolezni notranjih organov in pričnemo z zdravljenjem še preden se bolezen pokaže v klinični obliki. Če mački vožnja in novo okolje predstavlja hud stres, se seveda za pregled odločimo le, če so kakršnikoli znaki, da je nekaj narobe.
Odpravljanje notranjih in zunanjih parazitov
Mačke v naravi rade lovijo, s čimer pa je prenos za notranje in zunanje zajedavce toliko večji. Potrebno jih je razglistiti s tabletami proti notranjim zajedavcem, na kožo, v področju lopatic, pa nanesti ustrezno ampulo, ki odganja klope in bolhe. Če se ugotovi prisotnost ušesnih garij ali katerihkoli drugih parazitov, bo veterinar svetoval, katero sredstvo je najbolje uporabiti, da se učinkovito odstrani vse prisotne parazite. Če je mačka notranja, je potrebna odprava notranjih parazitov le v začetnih mesecih po prihodu (če ne vemo, kje je prej bivala), kasneje pa le ob sumu prisotnosti parazitov. Odprava zunanjih parazitov (bolhe, klopi…) pri mačkah, ki bivajo le notri in nimajo kontakta z živalmi, ki se gibljejo tudi zunaj, ni smiselna. Razen takoj po sprejemu v stanovanje, če so takrat zunanji zajedavci prisotni.
Cepljenje
Pri mačkah se priporoča cepljenje proti kužnim boleznim, to zajema mačjo kugo in nalezljive bolezni dihal. Mačke se cepi 3x oz. 2x v zaporednih odmerkih in nato po cepilnem programu.
Prav tako je priporočljivo cepljenje proti levkozi, predvsem za mačke, ki so izpostavljene virusu levkoze, torej take, ki imajo izhode v okolje, kjer se gibljejo druge mačke ali če je v gospodinjstvu prisotna mačka z levkozo. Cepi se jih v dveh zaporednih odmerkih in nato po cepilnem programu.
Če gre mačka z vami na potovanje izven države, mora biti označena z mikročipom, imeti potni list in mora biti cepljena proti steklini. Mačke, ki so oddane iz zavetišča Mačji dol, imajo že potni list in mikročip, za večino prehodov mej je potrebno opraviti le cepljenje proti steklini.
Sterilizacija in kastracija
Da preprečimo nenadzorovano razmnoževanje in prenos spolno prenosljivih bolezni, je sterilizacija oziroma kastracija mačkov zelo pomembna. Ta poseg opravi veterinar v veterinarski organizaciji. Lahko se sterilizira oziroma kastrira mačke, starejše od 4 mesecev, najbolje do starosti 6 mesecev, še predno se spolno razvijejo.
Sterilizacija je poseg pri samicah, kjer se mački v anesteziji odstrani jajčnike in se s tem prepreči gonitev. Kastracija pa je poseg v anesteziji pri samcih, kjer se jim odstrani testise in s tem prepreči razmnoževanje. Oba posega sta rutinska, zato se večjih komplikacij pri tem ne pričakuje.
Označitev
Enostavna in trajna označitev je mikročipiranje. Mački se vstavi mikročip, v velikosti riževega zrna, na levo stran na področju lopatice. Označeno mačko se vnese v Centralni register psov (posebej za mačke ga v Sloveniji še nimamo), skupaj s podatki lastnika. Če se mačka slučajno izgubi, tako lažje najde pot nazaj k vam. Prav tako morajo biti mačke označene, če gredo z vami na potovanje izven države.
BOLEZNI, KI NAJPOGOSTEJE PRIZADENEJO MAČKE:
Akutne infekcijske bolezni
Med najpogostejše akutne infekcijske bolezni pri mačkah spadajo OKUŽBA ZGORNJIH DIHALNIH POTI Okužbe zgornjih dihalnih poti, kot so rinotraheitis (herpes virus) in kalicivirusna okužba, so pogoste pri mačkah. Virusne ali bakterijske okužbe zgornjih dihalnih poti so pogoste še posebej pri mladičih. Pri virusnih infekcijah je pomembna preventiva (kvalitetna hrana, toplo zavetje, brezskrbno življenje, igra …), če se razvije bakterijska okužba pa je v večini primerov, vsaj pri mladičih s slabšim imunskim sistemom, potrebna terapija z antibiotiki.
Sicer pa se lahko infekcije pojavijo kjerkoli, lahko so posledica poškodbe ali padca odpornosti zaradi kateregakoli vzroka. Zelo pomemben vzrok za padec odpornosti, ki mu lahko sledi bolezen, je stres. Zato pazite, da se vaša mačka čim bolje počuti pri vas, da ne doživlja stresa po nepotrebnem, da ji omogočite dovolj gibanja in igre ter seveda kvalitetno hrano, s katero dobi vse, kar potrebuje.
Akutne infekcijske boleni pri mačkah, ki so pogoste:
PREHLAD (vročina, kašelj, izcedek iz nosu): Če opazite znake prehlada pri vaši mački, ji zagotovite topel in udoben prostor, kvalitetno hrano ter zagotovite dovolj tekočine. Za izboljšanje odpornosti so na voljo prehranski dodatki z vitamini, minerali in aminokislinami.
MAČJA GRIPA (vročina, apatičnost, kihanje): Obrnite se na veterinarja, če sumite, da ima vaša mačka mačjo gripo.
MAČJI HERPES VIRUS (izcedek iz oči, kihanje, ulkusi na nosu, izcedek iz nosa): Še posebej ogroženi so mladiči, ki niso cepljeni proti kužnim boleznim. Veterinar vam bo predpisal ustrezno zdravljenje za lajšanje simptomov. K boju proti okužbi s herpesvirusom pomaga tudi L-lizin.
MAČJI KALICI VIRUS (sopenje, izguba apetita, razjede v ustih in na očeh, težave s dihanjem): Še posebej ogroženi so mladiči, ki niso cepljeni proti kužnim boleznim. Veterinar bo priporočil ustrezno zdravljenje za ublažitev simptomov.
MAČJI INFEKCIJSKI PERITONITIS (FIP) (izguba apetita, vnetje trebušne votline, prosta tekočina v trebušni votlini ali v prsnem košu, nevrološki znaki, tudi izcedek iz nosa in oči ob drugih kliničnih znakih, vročina): To je resna bolezen, zato se posvetujte z veterinarjem za ustrezno diagnozo in zdravljenje.
OKUŽBA S KLAMiDIJO (Izcedek iz nosu, bister Izcedek iz oči, kihanje, otečene oči) Klamidija je bakterijska okužba, ki prizadene dihalne poti mačk. Prenaša se s stikom z okuženimi mačkami ali njihovim izcedkom iz oči ali nosu. Zdravi se s terapijo z antibiotiki.
PLJUČNICA (težko dihanje, plitvo dihanje, apatičnost, tudi povišana temperatura …) Pljučnica je resna bolezen, ki se lahko pojavlja tudi pri mačkah. Običajno je posledica okužbe z bakterijami ali virusi, ki vplivajo na pljuča in dihalne poti. Diagnosticira jo lahko veterinar s slikanjem pljuč in drugimi preiskavami.
KIHANJE Če je kihanje vztrajno in ga spremljajo drugi simptomi (apatičnost, izguba apetita, izcedek iz nosu), je to lahko znak okužbe dihal.
MAČJI HEPATITIS (bruhanje, driska, rumeneča sluznica): Veterinar bo opravil ustrezne preiskave, da ugotovi vzrok težav in predpiše zdravljenje.
OKUŽBA SEČIL (Pogosto uriniranje, Težave pri uriniranju, Kri v urinu, neprijeten vonj urina, povečano lizanje sečnega predela). Okužbe sečil so pogoste pri mačkah in lahko prizadenejo mehur, sečevod ali ledvice. Najpogosteje jih povzročajo bakterije.
Bolezni sečil
BOLEZNI SPODNJIH SEČIL (težave pri uriniranju, kri v urinu, pogosto uriniranje, oglašanje ob uriniranju, razdražljivost, vročina …) Če opazite težave pri uriniranju, takoj poiščite veterinarsko pomoč.
Simptomi obolenj mehurja in sečnice vključujejo težave ali bolečine pri uriniranju, kri v urinu, povečano uriniranje in uriniranje izven peska. Imajo lahko veliko vzrokov in zahtevajo diagnozo veterinarja. Pozorni moramo biti na vedenje, ki kaže, da mačka želi pogosto urinirati, se morda oglaša ob uriniranju, urinira izven posode s peskom, je razdražljiva in ima zmanjšan apetit. Vzrok teh obolenj je zelo pogosto stres in premajhna hidracija. Ob dogodkih kot so selitve, nove živali pri hiši ali karkoli, kar lahko mački povzroči stres, je potrebno biti še posebej pozoren na vse znake teh obolenj.
BOLEZNI LEDVIC (povečano pitje, pogosto uriniranje, apatičnost, razdražljivost, prisotnost krvi v urinu, izguba teže, pitje veliko vode oz. stalna žeja, bruhanje, driska, suha koža oz. slabo stanje kožuha, moten urin, apatičnost, vročina …): Posvetujte se z veterinarjem, če opazite simptome bolezni ledvic pri vaši mački. Ledvice filtrirajo odpadke ter uravnavajo raven krvi in vode. Če pride do okvare ali poslabšanja ledvic, lahko mačke razvijejo akutno odpoved ledvic ali kronično ledvično bolezen. Akutna ledvična odpoved se običajno razvije hitro in jo je mogoče odpraviti, če jo pravočasno odkrijemo. Kronične ledvične bolezni ni mogoče pozdraviti, vendar zgodnja diagnoza in pravilna oskrba lahko mačkam zagotovita kakovostno življenje. ZELO POMEMBNA JE PREVENTIVA, torej kvalitetna hrana, hidracija in odsotnost stresa.
Mačke se lahko skotijo z boleznijo ledvic in ko se mačke starajo, lahko ledvice začnejo odpovedovati. Okužbe, poškodbe, blokade in zaužitje strupa lahko povzročijo tudi težave z ledvicami. Če se bolezen ledvic ne zdravi, lahko povzroči druge zdravstvene težave.
Za diagnosticiranje bolezni ledvic je potrebna medicinska diagnoza, ki vključuje analizo krvi in urina.
KRVAVITEV IZ SEČIL Krvavitev iz sečil je lahko posledica več različnih stanj, vključno s kamni v mehurju, okužbami sečil, poškodbami ali vnetji. Ob pojavu krvi v urinu čim prej naročite mačko na pregled in terapijo.
Virusne kronične bolezni
MAČJA LEVKOZA (FeLV) (izguba teže, vnetje dlesni, težave z dihanjem, krči ali nevrološke motnje, različne očesne bolezni, vztrajna driska, vztrajna vročina, okužbe kože, sečil ali dihal, izguba teže, izguba apetita): Testiranje na mačjo levkozo je ključno, da se odkrije bolezen v zgodnji fazi.
FeLV lahko povzroči levkemijo, limfom in druge simptome ter bolezni, ki so povezane z zmanjšano odpornostjo. Čeprav za FeLV ni zdravila, lahko mačke ob ustreznem zdravljenju živijo dolgo zdravo življenje. Terapija z interferoni (in nekatere druge terapije) lahko upočasni napredovanje bolezni. FeLV je retrovirus, ki lahko povzroča raka in se lahko širi z mačjo slino, krvjo. Mačke lahko dobijo FeLV od svojih okuženih mater ob rojstvu ali prek stika z drugimi mačkami če prihaja do pretepov ali redkeje med medsebojnim negovanjem. FeLV lahko oslabi imunski sistem in povzroči hudo anemijo, zaradi česar je mačka ranljiva za druge bolezni. Proti levkozi lahko svojo mačko zaščitite s cepljenjem, ki se ga ponavlja vsako leto. Priporočljivo je, če ima mačka izhode v zunanje okolje, kjer so tudi druge mačke ali pa, če je v gospodinjstvu okužena mačka.
VIRUS MAČJE IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI (FIV) (izguba teže, kronična utrujenost, vnetje dlesni, izguba apetita, slabo stanje dlake, kronične ali ponavljajoče se okužbe, vročina): Veterinar bo opravil teste za mačji AIDS (FIV) in predlagal ustrezno ravnanje.
Kot pove že ime, je FIV bolezen, ki ogrozi mačji imunski sistem, zaradi česar so ranljive za dodatne okužbe ali bolezni. Ker se FIV najpogosteje prenaša z mačke na mačko prek ugriznih ran, je večja verjetnost, da se virus razvije pri mačjih nekastriranih samcih na prostem, ki se spuščajo v pretepe.
FIV se diagnosticira s preiskavo krvi. Za FIV ni zdravila, vendar lahko okužene mačke živijo normalno življenje, če se stanje pravilno upravlja. FIV pogosto ostane neodkrit in prizadete mačke lahko občutijo simptome šele leta po okužbi.
Bolezni prebavil
Bolezni prebavnega sistema (bruhanje, driska, izguba apetita): Pomembno je, da poiščete veterinarsko pomoč, če opazite težave s prebavnim sistemom pri mački. Še posebej, če je mačka že prejela sredstva za odpravo parazitov in se kvalitetno prehranjuje.
Mačke so znane po občutljivem prebavnem sistemu, zato lahko hitro razvijejo drisko ali bruhanje zaradi sprememb v prehrani, okužb ali različnih alergij. V primeru vztrajnih prebavnih težav je priporočljivo obiskati veterinarja, da ugotovite vzrok in ustrezno zdravite mačko. Vedno je potrebno biti pozoren na sestavo hrane, ki naj ne vsebuje snovi, ki lahko povzročijo kakršnekoli težave. Pri občutljivih mačkah glede prebavnih težav, je najbolje vsaj do umiritve stanja preiti na lahko prebavljivo dieto, ki jo dobite v dobrih specializiranih trgovinah.
GIARDIOZA Giardioza je črevesna okužba, ki jo povzročajo enocelični parazit Giardia. Prenaša se prek kontaminirane vode, hrane ali fekalnih snovi okuženih mačk. Simptomi giardioze pri mačkah vključujejo dlje trajajočo drisko, slabost, izgubo teže, povečano izločanje plinov. Diagnosticira se lahko s hitrim antigenskim testom ali s preiskavo blata.
DRISKA Driska je lahko za mačko neprijetna in je lahko znak resne težave. Čeprav občasno redko blato ne upravičuje nujno skrbi, mora mačko v primeru trdovratne driske pregledati veterinar.
BRUHANJE Mačke so znane po tem, da ob negi kožuha požirajo dlake in nekatere prehitro jedo, dve stvari, ki lahko povzročita želodčne težave in bruhanje. Obstajajo lahko tudi drugi, resnejši razlogi za bruhanje, na primer obolenje ledvic, če bruhanje traja kljub izključitvi drugih vzrokov in če ga spremljajo še splošno slabo počutje in drugi znaki obolenja ledvic.
ZAPRTJE Zaprtje lahko povzroči, da se mačke napnejo, medtem ko poskušajo iztrebljati, kar povzroči bolečine v trebuhu. Nekatere mačke z zaprtjem lahko zaradi napenjanja odvajajo le majhne količine blata, podobnega driski, ki lahko vsebuje kri. Mačka, ki kaže znake zaprtja, pa tudi apatičnost, zmanjšan apetit, napihnjenost ali bruhanje, mora prejeti veterinarsko pomoč.
Bolezni ustne votline
Bolezni zob in dlesni (vnete dlesni, gingivitis razjede na dlesnih, paradontoza, odmiranje zob, nabiranje zobnega kamna …). Če je mogoče, se mački vsaj občasno pogleda stanje zobovja že doma. Ob zaznavanju zelo pordelih dlesni ali temno obarvanih zob se posvetujte z veterinarjem. Če pa se pojavijo težave kot so bolečine ob hranjenju (mačka se oglaša med žvečenjem, zavrača hrano, ali pa takoj preneha jesti), prenehanje nege dlake, zadah iz ust po gnilobi … pa se čim prej naročite na pregled in zobni poseg, saj lahko mačka zaradi hiranja in infekcije kmalu zelo oslabi.
Kožne bolezni
Kožne bolezni (srbenje, izpadanje dlake, rane): Veterinar bo ocenil stanje kože in predpisal ustrezno zdravljenje.
GLIVIČNE OKUŽBE (izguba dlake, srbenje, luske na koži): Veterinar bo predpisal protiglivično zdravljenje za boj proti glivicam. Med najbolj pogoste glivične okužbe pri mačkah verjetno spada mikrosporija, ki je glivična okužba, ki lahko prizadene skoraj vse vrste udomačenih živali in ljudi. Razvija se v neposrednem stiku z glivicami ali sporami in lahko povzroči srbenje, rdečico in suho kožo. Običajno so znaki ‘lišaji’ na koži, ki imajo rdeč rob in suho, luskasto kožo na sredini, dlaka pa je polomljena ali odpadla. Na srečo je lišaje mogoče zdraviti s kombinacijo lokalnih in peroralnih zdravil. Na voljo pa je tudi cepivo, ki deluje tako preventivno kot kurativno. Drug pogost povzročitelj glivičnega obolenja pa je Trichophyton. Za določitev povzročitelja in pravilno izbiro terapije je potrebno določiti povzročitelja. Če so znaki omejeni na le en predel, se lahko zdravi tudi lokalno z mazili ali kopanjem.
ALERGIJE (srbenje, izpuščaji, kihanje, hraste): Veterinar bo pomagal ugotoviti alergen in priporočil ustrezno zdravljenje. Vzrokov je lahko mnogo, lahko je sprememba na koži tudi posledica kombinacije vzrokov, tako de je potrebno zelo premišljeno v diagnostiko, če vzrok ni zelo očiten. Pri večini mačk je vzrok nekaj v prehrani, zato bodite vselej zelo pozorni na sestavo hrane in vedno kupujte hrano e v specializiranih trgovinah, vključno s priboljški, če jih svoji mački postrežete. Lahko pa je vzrok že nekaj tako očitnega kot prisotnost zunanjih zajedavcev, na primer bolh. Več o alergijah v poglavju ALERGIJE.
Okužbe z zajedavci
Parazitske okužbe (bolhe, klopi, notranji zajedavci): Redno uporabljajte ustreznega antiparazitnega sredstva in vzdržujte čisto okolje za mačko.
BOLHE Mačje bolhe so najbolj razširjena vrsta bolh na planetu in jih je težko odstraniti. Ker lahko te bolhe prenašajo bolezni in druge zajedavce, je preprečevanje ključnega pomena. Preprečite bolhe tako, da redno čistite mesta, kjer se vaša mačka zadržuje, in uporabite preventivne izdelke, ki jih priporočajo veterinarji, če mačka lahko na novo pride v stik z bolhami, potrebno je upoštevati razvojni cikel bolh, saj ni dovolj, da v primeru prisotnosti bolh odstranimo le trenutno prisotne odrasle bolhe. Če so odložile jajčeca, bo potrebno sredstva za zatiranje bolh uporabljati dovolj dolgo, da se uniči vse odrasle bolhe, ki se izležejo iz bub.
TRAKULJE Ti črevesni zajedavci prizadenejo tako mačke kot pse, najpogosteje pa jih prenašajo bolhe. Trakulje hišni ljubljenček običajno zaužije med negovanjem in so lahko opazne v mačjih iztrebkih. Redko se zgodi, da trakulje povzročijo resne težave, a če pridejo v želodec, jih mačka lahko izbruha.
GLISTE so zelo pogosti črevesni zajedavci, s katerimi so okužene skoraj vse mačke, ki niso bile še tretirane proti njim. Pri veterinarju dobite različna sredstva, ki jih odpravljajo, na začetku je potrebno terapijo pri mačkah ponavljati. Če ima mačka izhode in lovi glodavce, pa se lahko okuži tudi na novo, pri takih mačkah je priporočljivo preventivno dajati sredstva proti notranjim zajedavcem.
SRČNE GLISTE Srčne gliste so pogostejše pri psih, vendar si ti paraziti lahko izberejo tudi mačje gostitelje. Čeprav je za natančno diagnozo potreben krvni test, pogosti znaki prisotnosti srčnih glist vključujejo dihalno stisko, kot je kašelj ali težko dihanje. Ti zajedavci so bolj pogosti v krajih z milo, toplo klimo in komarji.
UŠESNE GARJE Ušesne pršice so drobni paraziti, ki živijo v mačjem ušesnem kanalu. Nenormalno srbenje ali praskanje ušes, otresanje z glavo, poklopljenje uhljev je lahko znak prisotnosti ušesnih pršic. Zdravljenje skoraj vedno vključuje apliciranje sredstva, ki uničuje ušesne garjavce, temeljito čiščenje ušesa in morebitno obvladovanje simptomov z zdravili.
Kronične bolezni
DIABETES ali SLADKORNA BOLEZEN(povečana žeja, pogosto uriniranje, izguba teže): Veterinar bo opravil teste za ugotavljanje diabetesa in priporočil ustrezno zdravljenje. Čeprav je sladkorna bolezen pri mačkah resna skrb, jo je mogoče obvladati – nekatere mačke ob ustrezni negi celo dosežejo remisijo. Mačji diabetes je lahko posledica genetike, bolezni trebušne slinavke ali debelosti. Simptomi sladkorne bolezni pri mačkah so izguba teže, povečana žeja in/ali uriniranje, apatičnost, dehidracija, sprememba apetita, sladko dišeč zadah. Za diagnozo in zdravljenje je seveda potrebno oditi k veterinarju.
RAK (izguba teže, oteklina, spremembe v apetitu): Pravočasno odkrivanje raka je ključnega pomena, zato redno pregledujte mačko in jo odpeljite na veterinarske preglede.
Limfom je najpogostejša vrsta raka, ki prizadene mačke, vendar se lahko pojavi veliko različnih oblik bolezni. Čeprav se tumor pogosto pojavi kot znak raka, to ni edini simptom, niti niso vsi tumorji rakavi. Številni primeri mačjega raka lahko ostanejo neopaženi, zato so rutinski veterinarski pregledi najpomembnejši za zgodnje odkrivanje in izboljšanje rezultatov zdravljenja. Simptomi mačjega limfoma vključujejo izgubo teže, anoreksijo, drisko, bruhanje, kaže pa se tudi z drugimi znaki. Ob slabem stanju in počutju je vedno potrebno narediti pregled krvi, ki lahko da več informacij.
Mačke, ki so pozitivne na FIV ali FeLV, imajo povečano tveganje za razvoj raka. Drugi dejavniki, kot sta prehrana in izpostavljenost pasivnemu kajenju, so tudi dejavniki tveganja. Tudi genetika lahko igra vlogo.
DEBELOST Na splošno velja, da je mačka, ki tehta 20 % več od svoje idealne teže, debela. Mačja debelost skrajša življenjsko dobo mačk in jih naredi bolj dovzetne za bolezni in zdravstvene težave, vključno s sladkorno boleznijo, težavami s sklepi, rakom, boleznimi srca …
Če vas skrbi, da je vaša mačka debela, se obrnite na svojega veterinarja. Določili bodo idealno ciljno težo glede na splošno zdravje vaše mačke in priporočili nov načrt prehrane in dovolj gibanja. Za preprečitev debelosti pri mačkah je zelo pomembna kvalitetna, mesna prehrana, ki ne vsebuje nepotrebnih hranil, zaradi katerih bi se mačka prekomerno redila. Kvalitetno mačjo hrano vedno kupujte le v specializiranih trgovinah. Primer je pasjahrana.net, ki oskrbuje tudi mačjedolske žverce.
PANKREATITIS Tako pri mačkah kot pri ljudeh trebušna slinavka opravlja vitalne funkcije v procesu prebave. Pankreatitis se razvije, ko se vname trebušna slinavka, pri mačkah pa ga običajno spremlja tudi vnetje v jetrih in črevesju. Vzrok pankreatitisa pri mačkah ni znan, vendar so lahko nekatere mačke s sladkorno boleznijo ali vnetno črevesno boleznijo izpostavljene večjemu tveganju. Simptomi pankreatitisa vključujejo bruhanje, vročino, bolečine v trebuhu, zmanjšan apetit, drisko.
HIPERTIROIDIZEM ali POVEČANO DELOVANJE ŽLEZE ŠČITNICE Hipertiroidizem je endokrina bolezen, ki prizadene mačke srednjih in starejših let. Najpogosteje jo povzročajo benigne tvorbe na ščitnici, ki povečajo njeno velikost in delovanje, kar povzroči povečanje koncentracije ščitničnih hormonov. Znaki hipertiroidizma pri mačkah vključujejo povečan apetit, nemir, izguba telesne mase, slabo stanje kožuha.
Veterinar bo naročil laboratorijske preiskave za diagnosticiranje hipertiroidizma. Pravilno zdravljenje lahko zmanjša raven delujočih ščitničnih hormonov in mačkam pomaga živeti zdravo, normalno življenje.
Bolezni srca
Srčne bolezni (težave s dihanjem, utrujenost, kašelj): Posvetujte se z veterinarjem, če opazite težave s srcem pri vaši mački.
Alergije
Alergije: Podobno kot pri ljudeh se lahko tudi mačke srečujejo z alergijami na hrano, pršice, cvetni prah ali druge snovi v okolju. Simptomi alergij vključujejo srbenje, izpuščaje, izcedek iz oči in nosu ter vnetje kože. Veterinar vam lahko pomaga ugotoviti, kaj povzroča alergijske reakcije in predpiše ustrezno zdravljenje.
ALERGIJE NA HRANO Če ima mačka alergijo na hrano, se lahko pojavi draženje kože, ki povzroči izpuščaj in/ali srbenje, lahko pa se pojavi tudi driska, zaprtje in bruhanje. Tudi vnetje dlesni je lahko posledica alergije. Govedina, ribe, piščanec, žitarice in mlečni izdelki so najpogostejši vzroki za alergije na mačjo hrano.
Alergijska reakcija se lahko pojavi tudi ob prisotnosti bolh in drugih zunanjih zajedavcev. Ni nenavadno, da spremembe v prehrani povzročijo manjše prebavne motnje pri mačkah, ki niso nujno alergije, zato je počasen prehod na novo hrano zelo priporočljiv. Ob sumu na alergijsko reakcijo na karkoli novega, s čimer je mačka prišla v stik, potencialen alergen odstranite, da ugotovite, če se stanje izboljša. Če se ne, je potrebno bolj sistematično ugotavljanje, v primeru hudih reakcij pa tudi zaviranje simptomov do ugotovitve vzroka.
Bolezni skeleta
ARTRITIS: Mačke se lahko tudi spopadajo z boleznimi sklepov, kot je artritis, še posebej, ko postanejo starejše. Simptomi artritisa vključujejo težave pri premikanju, šepanje in splošno zmanjšanje gibljivosti. Ustrezno zdravljenje in prilagoditve domačega okolja lahko olajšajo nelagodje mačke.
ZLOMI KOSTI Tako kot pri ljudeh lahko tudi mačke zlomijo kosti, če je izpostavljena prevelikemu stresu ali pritisku. Če mačka utrpi zlomljeno kost, jo je treba nemudoma oskrbeti pri veterinarju za pravilno diagnozo in zdravljenje za zmanjšanje dolgoročnih učinkov.
Mačke so znane po tem, da znajo pristati na vseh štirih z velike višine, a če padejo, lahko vseeno utrpijo resne poškodbe: zlomljene okončine, zlomljene zobe in druge resne poškodbe.
Težave z očmi
Mačke lahko prizadenejo težave z očmi, kot so katarakta, konjunktivitis, uveitis, glavkom ali progresivna atrofija mrežnice. Na srečo je mnoge od teh mogoče uspešno zdraviti, če jih odkrijemo zgodaj, kar še enkrat poudarja pomen rutinskih veterinarskih pregledov.
Med pogostejša obolenja pa spadajo infekcije z virusi ali bakterijami, pa tudi poškodbe. Večinoma se da te bolezni dobro pozdraviti, če se jih hitro omeji. V primeru zelo hudih trajnih bolečin in neuspešnega zdravljenja, pa se mački lahko oko tudi odstrani. Mačke lahko v varnem okolju živijo zelo kvalitetno in zadovoljno življenje tudi samo z enim očesom.
